Dunja Cajhen – zgodovina družine Cajhen in Plesničarjevi (hišno ime Slovenčevi iz Sedovca pri Trnovem) I

 

Dunja Cajhen je potomka (vnukinja) iz Slovenčeve (Plesničarjeve) hiše in gostilne iz Sedovca pri Trnovem. Objavljam njene navedbe (njihovo zgodovino, Plesničar - Cajhnovo) vključno s fotografijami, ki so v njeni lasti. Zahvaljujem se ji za posredovane podatke in dovoljenje za objavo.

 

Dunja Cajhen: Nekaj o moji stari mami Tereziji Plesničar, stricu Vladimirju Zoriniju Plesničar, moji mami Vidi Plesničar in ostalih sorodnikih:

 

Prva svetovna vojna_Grgar_Sedovec _Avstro-Ogrska monarhija_leto 1917

 

Linija Soške fronte, domačija Antona Plesničarja je granatirana, družina Plesničar odide z osmimi otroki in v pričakovanju devetega, (t. j. moje mame Vide) v begunstvo. Najprej najdejo streho nad glavo v vasi Trnje pri Pivki, kasneje jim streho nad glavo ponudijo v Nemški vasi pri Št. Petru (danes Slovenska vas) nad Petelinjem pri Pivki. Časi so nemirni, Avstro-Ogrska monarhija, izredno narodnostno pisana, počasi razpada. Slovenci, Hrvati in Srbi, poslanci v dunajskem parlamentu se povežejo v Jugoslovanski klub in z Majniško deklaracijo zahtevajo združitev Južnih Slovanov v monarhiji,  v avtonomno enoto.

 

Slovenska vas - slika olje v lasti družine Vadnal, Slovenska vas, Pivka:

Po vsem slovenskem ozemlju je potekalo deklaracijsko gibanje. V podporo izjavi so zbrali približno 200.000 podpisov, med katerimi so tudi podpisi beguncev v Št. Peterski okolici (Pivka), med katerimi so tudi podpisi moje babice, dedka, tet in stricev, datirajo pa na dan 9.1.1918 in 10.1.1918. Meseca junija 1918 se je rodila moja mama Vida Plesničar. Po koncu 1. svetovne vojne se vrnejo domov in obnovijo domačijo, v kateri odprejo gostilno, ki je daleč naokoli poznana po imenu "Gostilna pri Slovencu".

Iz knjige podpisov v Podporo Majniški deklaraciji  (Arhiv RS -SI AS 584,šk.18):

Ob koncu prve svetovne vojne je Italija dobila zahodni del slovenskega ozemlja, to je Primorsko, ki je padla pod italijansko ozemlje. Uporaba slovenskega jezika, petje slovenskih pesmi in branje slovenskih knjig, je bilo prepovedano. Pouk v šolah je bil samo v italijanščini in celo slovenski priimki so bili spremenjeni v italijanske.

Več kot tretjina Slovencev je ostala zunaj matičnega ozemlja. Slovenija je ostala brez Trsta, v katerem je živelo 57 000 Slovencev, in s tem tudi brez najmočnejšega industrijskega središča in izhoda na morje. Primorski Slovenci so bili med obema vojnama načrtno poitalijančevani, izpostavljeni fašističnemu nasilju in gospodarsko zatirani, zaradi česar se jih je bilo okrog 100 000 prisiljenih izseliti, večinoma v Jugoslavijo (okrog 70 000) in v Južno Ameriko in druge kraje. Kljub temu je Primorcem uspelo obdržati – javno in ilegalno – kulturne organizacije ter se jezikovno in kulturno ohraniti kot Slovenci, bili pa so tudi prvi v Evropi, ki so se fizično uprli fašizmu.

V svet so odšli tudi moji strici in tete. Slovenstvo so ponesli s seboj v širni svet. Ostali so zavedni Slovenci, antifašisti in podporniki odporniškega gibanja.

Pismo mame Vide sestri Doroteji v Argentino iz arhiva njene vnukinje Mileve Kristine Fredes:

Leta 1938 iz Sedovca, ki je pod Italijo, odidejo v Kraljevino Jugoslavijo v Dravsko banovino, moja stara mama Terezija Plesničar, stric Vladimir (Zorini) in moja mama Vida. Nastanijo se na Rodici pri Domžalah. Stric se zaposli v Tovarni platnenih izdelkov v lasti Slovencev, mama pa v tekstilni tovarni Idealteks  v lasti Čehov. Stara mama je v pomoč tudi  hčerki Nataliji, ki je s svojo družino prišla v Domžale že nekaj let prej.

Dovoljenje za bivanje v Dravski banovini Kraljevine Jugoslavije:

Fašizem in nacizem v Evropi je na pohodu. Leto 1941 prinese začetek 2. svetovne vojne. Vsi Plesničarjevi  ("Slovenčevi"), ki živijo v Domžalah se aktivno vključijo v NOB.

Moja mama Vida se leta 1942 poroči z mojim očetom Frenkom Cajhnom, ki je od konca leta 1941  na prisilnem delu v Celovcu, stric Vladimir Plesničar odide v Šlandrovo brigado.

Osebni dokumenti : rojstni listi in poročni list staršev in moje mame Vide, da so čiste arijske rase iz leta 1942-potrebni za poroko z mojim očetom v času nacizma: original dokumenti za 2 generacije nazaj so morali biti prevedeni v nemški jezik :