Dunja Cajhen je potomka (vnukinja) iz Slovenčeve
(Plesničarjeve) hiše in gostilne iz Sedovca pri Trnovem. Objavljam njene
navedbe (njihovo zgodovino, Plesničar - Cajhnovo) vključno s fotografijami, ki so v njeni lasti. Zahvaljujem se ji za posredovane podatke in dovoljenje za objavo.
Dunja Cajhen: Nekaj o moji stari mami Tereziji Plesničar,
stricu Vladimirju Zoriniju Plesničar, moji mami Vidi Plesničar in ostalih sorodnikih:
Prva
svetovna vojna_Grgar_Sedovec _Avstro-Ogrska monarhija_leto 1917
Linija
Soške fronte, domačija Antona Plesničarja je granatirana, družina Plesničar
odide z osmimi otroki in v pričakovanju devetega, (t. j. moje mame Vide) v
begunstvo. Najprej najdejo streho nad glavo v vasi Trnje pri Pivki, kasneje jim
streho nad glavo ponudijo v Nemški vasi pri Št. Petru (danes Slovenska vas) nad
Petelinjem pri Pivki. Časi so nemirni, Avstro-Ogrska monarhija, izredno narodnostno
pisana, počasi razpada. Slovenci, Hrvati in Srbi, poslanci v dunajskem
parlamentu se povežejo v Jugoslovanski klub in z Majniško deklaracijo zahtevajo
združitev Južnih Slovanov v monarhiji, v
avtonomno enoto.
Slovenska
vas - slika olje v lasti družine Vadnal, Slovenska vas, Pivka:
Po vsem
slovenskem ozemlju je potekalo deklaracijsko gibanje. V podporo izjavi so
zbrali približno 200.000 podpisov, med katerimi so tudi podpisi beguncev v Št. Peterski
okolici (Pivka), med katerimi so tudi podpisi moje babice, dedka, tet in
stricev, datirajo pa na dan 9.1.1918 in 10.1.1918. Meseca junija 1918 se je
rodila moja mama Vida Plesničar. Po koncu 1. svetovne vojne se vrnejo domov in
obnovijo domačijo, v kateri odprejo gostilno, ki je daleč naokoli poznana po
imenu "Gostilna pri Slovencu".
Iz knjige podpisov v Podporo Majniški deklaraciji (Arhiv RS -SI AS 584,šk.18):
Ob koncu
prve svetovne vojne je Italija dobila zahodni del slovenskega ozemlja, to je
Primorsko, ki je padla pod italijansko ozemlje. Uporaba slovenskega jezika,
petje slovenskih pesmi in branje slovenskih knjig, je bilo prepovedano. Pouk v
šolah je bil samo v italijanščini in celo slovenski priimki so bili spremenjeni
v italijanske.
Več kot
tretjina Slovencev je ostala zunaj matičnega ozemlja. Slovenija je ostala brez
Trsta, v katerem je živelo 57 000 Slovencev, in s tem tudi brez najmočnejšega
industrijskega središča in izhoda na morje. Primorski Slovenci so bili med
obema vojnama načrtno poitalijančevani, izpostavljeni fašističnemu nasilju in
gospodarsko zatirani, zaradi česar se jih je bilo okrog 100 000 prisiljenih
izseliti, večinoma v Jugoslavijo (okrog 70 000) in v Južno Ameriko in druge
kraje. Kljub temu je Primorcem uspelo obdržati – javno in ilegalno – kulturne
organizacije ter se jezikovno in kulturno ohraniti kot Slovenci, bili pa so
tudi prvi v Evropi, ki so se fizično uprli fašizmu.
V svet so
odšli tudi moji strici in tete. Slovenstvo so ponesli s seboj v širni svet. Ostali
so zavedni Slovenci, antifašisti in podporniki odporniškega gibanja.
Pismo mame
Vide sestri Doroteji v Argentino iz arhiva njene vnukinje Mileve Kristine
Fredes:
Leta 1938
iz Sedovca, ki je pod Italijo, odidejo v Kraljevino Jugoslavijo v Dravsko
banovino, moja stara mama Terezija Plesničar, stric Vladimir (Zorini) in moja
mama Vida. Nastanijo se na Rodici pri Domžalah. Stric se zaposli v Tovarni
platnenih izdelkov v lasti Slovencev, mama pa v tekstilni tovarni
Idealteks v lasti Čehov. Stara mama je v
pomoč tudi hčerki Nataliji, ki je s
svojo družino prišla v Domžale že nekaj let prej.
Dovoljenje za bivanje v Dravski banovini Kraljevine Jugoslavije:
Fašizem in
nacizem v Evropi je na pohodu. Leto 1941 prinese začetek 2. svetovne vojne. Vsi
Plesničarjevi ("Slovenčevi"),
ki živijo v Domžalah se aktivno vključijo v NOB.
Moja mama
Vida se leta 1942 poroči z mojim očetom Frenkom Cajhnom, ki je od konca leta
1941 na prisilnem delu v Celovcu, stric
Vladimir Plesničar odide v Šlandrovo brigado.
Osebni dokumenti : rojstni listi in poročni list staršev in moje mame Vide, da so čiste arijske rase iz leta 1942-potrebni za poroko z mojim očetom v času nacizma: original dokumenti za 2 generacije nazaj so morali biti prevedeni v nemški jezik :
Ni komentarjev:
Objavite komentar