Pred 100 leti, (za časa I. svetovne vojne),
in še več nazaj, je bil priimek
Plesničar med najpogostejšimi priimki v Solkanu. Ravno od tu je bilo uničene
največ arhivske dokumentacije. Slike v prilogi prikazujejo, kako močno je bil v
času I. svetovne vojne uničen Solkan.
Plesničarji v Franciji. Za primer sem vzel
to družino Plesničar, Janeza Plesničarja iz Špile (Voglarji), ki je poročil Pičulin Marijo
(Za pragom, Voglarji) in njuno najmlajšo hči Valentino Plesničar (1927-2019), ki je umrla
v Franciji, neporočena. Iz statusa animaruma je razvidno, da je v istem mestu v
Franciji umrla tudi njena mati Marija Pičulin (1892-1981). Videti je, da so se
po rojstvu vseh otrok iz Voglarjev preselili v Francijo, po letu 1927. Podatke sem primerjal iz arhiva
s tistimi, ki jih nudijo na svetovnem spletu. Trenutno so skladni, če pogledate,
kaj piše za Valentine Plesnicar o njenem datumu in lokaciji rojstva in smrti.
Komentar Luke Ceja glede na vsebino objave: O tej družini iz Francije Plesničar se prepoznam toliko da sem jih jaz tudi iskal..., je pa res da o tej družini vem da so se po pripovedovanju preselili v Francijo po družinski tragediji saj naj bi ena od sestra v otroški igri seveda ne vedoč ne hote po nesreči z očetovo puško ustrelila sestro torej tisto ki piše da je umrla leta 1936. Po tej nesreči so odšli v Francijo. Lahko da so bili za odhod še drugi razlogi. Kje pa živijo potomci si jih našel?
Kraj prebivanja sem lociral natančno, Mende, Lozère, Languedoc-Roussillon, Francija, tako, da bi bilo mogoče katerega od sorodnikov še poiskati, če bi kdo od sorodnikov izrazil željo.
Family of Joseph Plesnicar and Dorothy Sray. I have a question
for our relatives from the USA, Ohio. Which relatives do you recognize in this
record?
Anton Laščak (1856–1946) je veljal do začetka novega
tisočletja v Sloveniji za prezrtega arhitekta: njegovo ime se je namreč prvič
pojavilo šele v dodatku Enciklopedije Slovenije leta 2002. Tudi zapisov o
njegovem delu v strokovni literaturi skoraj ne zasledimo, razen v razstavnem
katalogu pregledne razstave Arhitektura v Sloveniji – Mojstri in arhitekturna
scena, ki so jo leta 2008 pripravili v galeriji poslovne stavbe zavarovalne
skupine Vienna Insurance Group na Dunaju. Nasprotno pa so na italijanski strani
meje zanimanje za preučevanje Laščakove zapuščine spodbudile že raziskave na
področju orientalizma v osemdesetih letih 20. stoletja – čeprav zgolj tistih
arhitektur, ki kažejo arabske vplive. Njegove italijanske projekte je
podrobneje osvetlila šele prva monografska študija Marca Chiozze Antonio
Lasciac – Tra echi secessionisti e suggestioni orientali, ki je izšla leta 2006.
Istega leta so v palači Attems Petzenstein, ki sodi pod okrilje Pokrajinskih
muzejev v Gorici, pripravili razstavo fotografij in risb njegovih arhitekturnih
del iz rimskega Muzeja fotografije Alinari. V zadnjih letih pa intenzivno
raziskujejo njegov mladostni opus.
