sreda, 7. december 2022

Pavel Plesničar (1880–1947): »Narod naš dokaze hrani« (1940)

V delu z naslovom »Narod naš dokaze hrani« (1940) je sestavil bibliografski pregled slovenskih knjig in periodik na Primorskem (od leta 1607 →1918). Ko je leta 1940 objavil svoj dragocen bibliografski popis (Narod naš dokaze hrani), je bilo gradivo domoznanske vsebine, vezano na Primorsko, raztreseno po raznih javnih in zasebnih knjižnicah v takratni Sloveniji ter po zasebnih zbirkah nekaterih ljubiteljev slovenske besede na italijanski strani rapalske meje. V obdobju do leta 1918, ko je Primorska pripadala avstro-ogrski monarhiji, ni bilo nobene knjižnice, ki bi načrtno zbirala slovenski primorski tisk. Knjižnice so skrbele predvsem za širjenje bralne kulture v slovenskem jeziku. Prva svetovna vojna, priključitev k Italiji in nastop fašizma so zavrli razvoj slovenskega knjižničarstva v takratni Julijski krajini, vrstili so se požigi in zapiranja slovenskih knjižnic, ohranjeni izvodi so se rešili le pri zasebnikih.

petek, 2. december 2022

Plesničarji iz Laza pri (v) Voglarjih in Slovenčevi iz Sedovca

Plesničarji iz Sedovca pri Ravnici na Trnovski planoti izvirajo iz Laza pri (v) Voglarjih. Zapisa iz priloge je naredila Erazma Skok (roj. 1930, poročena Stevanovič) iz Kranja, katere mati Natalija Plesničar (1902-1974) je bila hči Antona Plesničarja (Slovenčevega Tončka, gostilničarja) iz Sedovca. Zapis sta neprecenljiva in točna, stara približno 30 let, ter se bosta kot taka ohranila za prihodnje rodove, kadar bodo raziskovali svojo zgodovino.

nedelja, 20. november 2022

Milan Plesničar (1882-1969)

 

Milan Plesničar (1882-1969) divizijski general, Ilustrirana biografija

Pavel Plesničar

 

Kraljevič Aleksander v Sloveniji


Plesničar : Iz Trnovskega gozda

 

Plesničar Josip, gozdar, r. 30. dec. 1842 v Lazu (Voglarji) pri Trnovem nad Gorico, u. 25. apr. 1913 v Ajdovščini. Po dosluženih vojaških letih je bil sprejet h gozdarstvu ter služboval po raznih krajih Trnovskega gozda, tako od 1864 na Lazni pri Lokvah, od 1867 v Puštalah pri Čepovanu, od 1873 v Krnici pri Trnovem, bil 1889 premeščen v Idrijo, 1895 na Otlico pri Ajdovščini, kjer je služboval do 1903, ko je stopil v pokoj, ki ga je preživel v Ajdovščini. V pokoju je začel pisati spomine iz svojega dolgoletnega lovskega in gozdarskega življenja, ki jih je priobčil pod naslovom »Iz Trnovskega gozda« v Lovcu 1911–2. – Prim.: Lovec 1913, 100; Cam 1915, 175. Plr.

(Pavel Plesničar)

Cirillo Plesnicar Argentina



Nos interesa un familiar de nombre Cirillo Plesnicar, nacido en 1906, quien emigró a la Argentina en 1930.
Poizvedujemo po sorodniku z imenom Cirillo Plesnicar, rojen leta 1906, ki se je odselil v Argentino leta 1930.



nedelja, 11. september 2022

Župnik - (Pfarrer) Walter Plesnicar (1918-2011) Pernegg, Österreich

 

Plesničarji nismo imeli samo enega župnika v sorodstvu (Antona Plesničarja iz Čepovana) ampak je tu še eden, Walter Plesnicar (1918-2011) iz Graza v Avstriji, ki je služboval v kraju Pernegg (1959-1990), ki se nahaja 40 km severno od Graza v Avstriji, proti Mostu na Muri (Bruck an der Mur).








sreda, 6. april 2022

Plesničar Solkan

 

Pred 100 leti, (za časa I. svetovne vojne), in še več nazaj, je bil priimek Plesničar med najpogostejšimi priimki v Solkanu. Ravno od tu je bilo uničene največ arhivske dokumentacije. Slike v prilogi prikazujejo, kako močno je bil v času I. svetovne vojne uničen Solkan.









Plesnicar Mende, Lozère, Languedoc-Roussillon, France.

 

Plesničarji v Franciji. Za primer sem vzel to družino Plesničar, Janeza Plesničarja iz Špile (Voglarji), ki je poročil Pičulin Marijo (Za pragom, Voglarji) in njuno najmlajšo hči Valentino Plesničar (1927-2019), ki je umrla v Franciji, neporočena. Iz statusa animaruma je razvidno, da je v istem mestu v Franciji umrla tudi njena mati Marija Pičulin (1892-1981). Videti je, da so se po rojstvu vseh otrok iz Voglarjev preselili v Francijo, po letu 1927. Podatke sem primerjal iz arhiva s tistimi, ki jih nudijo na svetovnem spletu. Trenutno so skladni, če pogledate, kaj piše za Valentine Plesnicar o njenem datumu in lokaciji rojstva in smrti.

Komentar Luke Ceja glede na vsebino objave: O tej družini iz Francije Plesničar se prepoznam toliko da sem jih jaz tudi iskal..., je pa res da o tej družini vem da so se po pripovedovanju preselili v Francijo po družinski tragediji saj naj bi ena od sestra v otroški igri seveda ne vedoč ne hote po nesreči z očetovo puško ustrelila sestro torej tisto ki piše da je umrla leta 1936. Po tej nesreči so odšli v Francijo. Lahko da so bili za odhod še drugi razlogi. Kje pa živijo potomci si jih našel?

Kraj prebivanja sem lociral natančno, Mende, Lozère, Languedoc-Roussillon, Francija, tako, da bi bilo mogoče katerega od sorodnikov še poiskati, če bi kdo od sorodnikov izrazil željo.






Family of Joseph Plesnicar and Dorothy Sray, USA, Ohio.

 

Family of Joseph Plesnicar and Dorothy Sray. I have a question for our relatives from the USA, Ohio. Which relatives do you recognize in this record?







Lastname Plesinger




sreda, 16. marec 2022

 
Do leta 2002 prezrti slovenski arhitekt Anton Laščak (1856-1946), ki je bil poročen z Marijo Alojzijo Plesničar, hčerko slovenskega trgovca iz Gorice, je bil arhitekt slovenskega rodu, ki je ustvaril pretežni del svojega obsežnega arhitekturnega opusa v Aleksandriji in Kairu. Edina njegova realizirana stavba v Sloveniji je vila Rafut v Novi Gorici, ena redkih neoislamskih arhitektur v Evropi.
Veliko ljudi njegovo zgodbo že pozna, nekateri sorodniki od daleč pa verjetno manj. 

http://www.kreadom.com/podjetje/clanki/med-gorico-aleksandrijo-in-kairom


Anton Laščak (1856–1946) je veljal do začetka novega tisočletja v Sloveniji za prezrtega arhitekta: njegovo ime se je namreč prvič pojavilo šele v dodatku Enciklopedije Slovenije leta 2002. Tudi zapisov o njegovem delu v strokovni literaturi skoraj ne zasledimo, razen v razstavnem katalogu pregledne razstave Arhitektura v Sloveniji – Mojstri in arhitekturna scena, ki so jo leta 2008 pripravili v galeriji poslovne stavbe zavarovalne skupine Vienna Insurance Group na Dunaju. Nasprotno pa so na italijanski strani meje zanimanje za preučevanje Laščakove zapuščine spodbudile že raziskave na področju orientalizma v osemdesetih letih 20. stoletja – čeprav zgolj tistih arhitektur, ki kažejo arabske vplive. Njegove italijanske projekte je podrobneje osvetlila šele prva monografska študija Marca Chiozze Antonio Lasciac – Tra echi secessionisti e suggestioni orientali, ki je izšla leta 2006. Istega leta so v palači Attems Petzenstein, ki sodi pod okrilje Pokrajinskih muzejev v Gorici, pripravili razstavo fotografij in risb njegovih arhitekturnih del iz rimskega Muzeja fotografije Alinari. V zadnjih letih pa intenzivno raziskujejo njegov mladostni opus.



 
Vir Acta Croatica o priimku Plesničar izven Hrvaške.
Potrebno je dodati še ZDA, Kanado, Avstrijo, Nemčijo, Srbijo, Črno goro in seveda Slovenijo.




 

Lastništvo zemljišč Plesničarjev na Hrvaškem.




 

Imena Plesničarjev, ki jih je bilo in jih je še zaznati na Hrvaškem.





 

Razpršenost Plesničarjev na Hrvaškem.





 

Priimek Plesničar na Hrvaškem.





Spodaj so navedena področja, kje vse po svetu gre zaslediti priimek Plesničar.
Poleg navedenega gre še dodati Kanado, Hrvaško in  Črno goro.


 

 

Dodatno pojasnilo k prejšnjemu viru. Statistično nas je Plesničarjev na današnji dan 272. Po spodnji tabeli jih po Zakonu o varovanju osebnih podatkov (označeno Z - zaupno) manjka še 10. Od teh 10 navedenih živijo še trije v Nm, preostalih 7 pa se porazdeli med Kočevsko-Ribniško, Savinjsko, Podravsko in Pomursko regijo.




 

 

Nekaj najnovejših podatkov o priimku Plesničar (Vir: SURS 16.03.2022). Trenutno živi v Sloveniji 272 ljudi s priimkom Plesničar.