Plesničar - Belačevi - Voglarji III

 

Kamnita dediščina Belačeve domačije pri Voglarjih

Na Trnovski planoti, v zaselku Voglarji, stoji domačja pri Belačevih. Nekoč je bila izjemno ugledna in premožna, kasneje precej zadolžena, danes pa je zapuščena, čeprav je zemlje 24 hektarov in ni razparcelirana.

Stara hiša je bila zgrajena v začetku 19. stoletja. Poleg nje je bila apnenica za žganje apna. V veliko novo kamnito hišo so se domačini preselili okoli leta 1840, takrat so postavili tudi velik vodnjak na dvorišču, o čemer priča izklesana letnica na obodu. Temeljita obnova poslopja je bila opravljena leta 1922, kajti med prvo svetovno vojno je bilo poslopje porušeno; staro hišo so delno preuredili v hlev. Belačevi so v domačiji bivali do leta 1967.
Vodnjak je napravljen z vrstnaki, pravokotno izklesani kamni, postavljeni drug ob drugem, kar je bil običaj v teh krajih. Notranja oblika vodnjaka spominja na steklenico, ki se na vrhu zoži. Posebnost nekaterih trnovskih vodnjakov, tudi tega, so stojišča ob njih, ki so zaščitena z dvema kamnitima kladama, kar redko srečamo v Sloveniji. Vrzel med kladami, do pol metra, je ščitila osebo pri dvigovanju vode. Globina vodnjaka je 6 metrov in v njej je lahko do 56 kubikov vode. Obod je pokrit s kamnitim pokrovom, ki je sestavljen iz 4 segmentov. Po pripovedovanju Silva Plesničarja naj bi pokrov izsekali na trnovski gmajni na Dečli.

Vir: Trnovska čitanka 2016, Ana Marija Rijavec, Denis Matežič, str. 27. MO Nova Gorica.

Plesničar - Belačevi - Voglarji II

 

Silvo Plesničar – Belačev 1948-2010

Vir: Trnovska čitanka 2016, Ana Marija Rijavec, Denis Matežič, str. 27. MO Nova Gorica.

Plesničar - Belačevi - Voglarji I

 

Družina Plesničar – Belačevi

Družini Plesničar, po domače Belačevi iz Voglarjev, namenjam nekaj spominov z razlogom, ker se je njihovo sorodstvo prepletlo z našim sorodstvom že s poroko Andreja Plesničarja - Belačevega (1837-1915) in »naše« Lucije Plesničar z Laza (1837-1918), ki je bila teta moja prababice Ivane Plesničar.

Na začetku zavaja, kako sta se oba pred poroko pisala Plesničar? Pač sta se, Andrej Plesničar je bil Belačev, Lucija Plesničar pa je bila doma z Laza.

Da ne naštevam vmesnega številnega sorodstva bom navedel samo sorodstveno zaporedje: Andrej Plesničar (1837-1915) in Lucija Plesničar (1837-1918) sta imela devet otrok, eden od teh je bil tudi Andrej Plesničar (1872-1958), ki je bil poročen z Avguštino (Justino) Vodičar (1879-1968), s katero sta imela sedem otrok, eden od teh je bil tudi Jožef Plesničar (1910-1978), ki je bil poročen s Cvetko Cej (1921-2013) s katero sta imela Silvestra Plesničarja (1948-2010) in Ano Plesničar (1952-0000).

Anton Plesničar, Čepovan (1873–1918) III

 

Anton Plesničar, Čepovan (1873–1918)

Anton Plesničar župnik, Čepovan (1873–1918) II

 

Anton Plesničar, Čepovan (1873–1918) 

Anton Plesničar župnik, Čepovan (1873–1918) I

 

Anton Plesničar, Čepovan (1873–1918)

O Antonu Plesničarju iz Čepovana, ki je umrl kot Kamenjski župnik leta 1918 sem že pisal na blogu ter ga opisal s spodnjimi podatki, ki mi jih je posredoval g. Pavel P. Bratina iz Kamnja.

Anton Plesničar, kamenjski župnik (1873–1918), Anton je bil pesnik in t.i. pesniška duša.

Sin Antona in Marije Plesničar iz Čepovana, rojen 24. 1. 1873,

p. (posvečen) 25. 7. 1896, župnik v Kamnjah 1913–1918,

umrl + 11. 10. 1918 v Kamnjah, pokopan v Kamnjah pri Ajdovščini (MK 5753).

Pred dnevi sem obiskal pokopališče v Kamnjah kjer sta nastali spodnji fotografiji;

Družina Antona Plesničarja (1871-1946) Slovenčevi Ravnica - hči Jelica Plesničar -Blažina

Jelica Plesničar Blažina (roj. 1911), hči Antona Plesničarja (1871-1946), poročena z Antonom Blažino (1905-1976) je živela v Argentini.

Njun sin Armando Blažina (1939-1993) je bil poročen s Gražyno Maliszewsko (1942-0000).